Lažje si je predstavljati pošasti, kot ne vedeti, kaj je tam

To je pogovor o neizgovorjenem in neznanem, o strahu in upanju. O pomenu umetnosti. Ki se tudi vedno "splača". Pia Prezelj, ki knjige piše ponoči, govori z energijo, ki je nalezljiva. Kako svobodni smo, ko nas spodjeda življenje? Prisluhnite ji!
Pogovor lahko gledate tu:
Če želite pogovor le poslušati, lahko to storite tu:
Iz pogovora: Obup, ki smo ga vsi čutili
"To je pač obup. Jaz sem že čutila obup. Vi ste že čutili obup. Vsak ga je že čutil. In potem se navežeš na to univerzalnost. In to tudi potem bralcu dovoljuje, da se naveže na to univerzalnost."
Nagrajena pisateljica
Pia Prezelj je pisateljica in novinarka. Za svoje novinarsko delo v kulturni redakciji Dela je leta 2022 prejela nagrado watchdog, ki jo podeljuje Društvo novinarjev Slovenije, za svoj prvi roman Težka voda je pred nekaj leti dobila nagrado Društva slovenskih pisateljev za najboljši literarni prvenec, knjiga pa je bila nominirana še za nagrado kresnik, kritiško sito in Cankarjevo nagrado. Pravice za prevod Težke vode so bile doslej prodane v pet jezikov.
Pred časom je izšel njen drugi roman z naslovom Bili smo trije. Z njim začnemo ta pogovor. Bili smo trije je namreč marsikaj; je premišljevanje občutkov negotovosti, neznanega, je spraševanje o varnosti in navezanosti in vsekakor je tudi preizpraševanje, kaj je družina, kaj je dom, kako nas definirajo družinski odnosi ... tudi tisti, ki jih ni bilo, ki jih ni ... ko je tu le njihova odsotnost, njih iskanje. "Kaj pa je za vas varnost?" vprašamo zato Pio Prezelj na začetku tokratnega N1 podkasta.
Iz pogovora: Stvari, ki jih ne moremo izvedeti
"Jaz verjamem, da neodgovorjene stvari, neizrečene stvari, odsotnosti, stvari, ki jih ne moremo izvedeti ali pa vedeti, nosijo še večjo težo kot tiste stvari, ki jih vemo. To je ta enormna prisotnost odsotnosti. Tu sem se mogoče naslonila nekoliko na Antigono, to slovensko Antigono. V smislu, kako je lahko nekdo absolutno prisoten prek svoje odsotnosti. In kako težko nosimo te stvari, ki so neodgovorjene. Stvari, ki zevajo. Stvari, kjer je praznina."
Kaj boste slišali v pogovoru: teža vode in vetrovna knjiga
- Kako je, ko se knjiga konča z vdihom, ne izdihom
- Kako globoke rane v nas puščajo neodgovorjena vprašanja, neodgovorjene stvari
- Kakšen je njen razmislek, ki se veže na zadnjo knjigo, o tem, kako svobodni smo v svojih reakcijah in odločitvah, ko nas spodjeda življenje
- Kaj ji je rekla sestra o zgodovinskih zemljevidih in kako ji je to pomagalo pri pisanju
- Kako drugače vidimo svet, čas in sebe, ko vse to gledamo prek pogleda na otroke
- Kako narava korelira z dogajanjem v junakinjah
- Kako je obup torej univerzalen, kako pri njem ni mlajših in starejših
- Koliko Komende je v njeni prvi knjigi
- Olga in Ida
- Zakaj je zanjo pisanje prostor igre, svobode, tudi užitka ... in kje je dvom, kje je težko in kje napor
- Na kakšen način piše, kaj ji pisanje daje
- Kaj je ravno v zadnjih dveh tednih spletla in načrtovala v glavi za naprej, o čem bo pisala zdaj in kako zelo drugačno bo to od prejšnjih dveh knjig
- Kakšna spoznanja ji prinaša vrt? Zakaj ji ukvarjanje z vrtom daje upanje? In zakaj lahko tu vlečemo paralele s poroko ...
- Kje in zakaj čuti odgovornost
- Pomen Mladega peresa
- Zakaj se umetnost vedno in za vse izplača
- Pomen umetnosti in kulture, zadnja dogajanja ter kaj napoveduje, da se bo dogajalo v naslednjih letih ... In zakaj je tu izjemno pomembna skupnost

Iz pogovora: Več podpore, boljša skupnost
"Bolj, kot smo podporni drug do drugega, težje se skupnosti razkrajajo. Bilo bi super, in mislim, da se to dogaja v mlajših generacijah, da smo manj privoščljivi in nevoščljivi in zajedljivi drug do drugega ... Saj ne, da rečeš, da je vse dobro ... Ampak da pa je manj škodoželjnosti. In več podpornega okolja. In to je dobro za nas kot posameznike in za nas kot skupnost, ki se jo nenehno poskuša razkrajati in spodjedati in napadati. Če imaš skupnost, ki zna stopiti skupaj in ki je podporna, bo pač skupnost lažje prenesla te stvari."
Veselje, vpetost v svet in obred
Pogovor se konča z vprašanjem, kaj Pii Prezelj prinaša veselje. Pojasni pa tudi, kaj je na starem japonskem lesorezu, ki ji ga je za aktualni roman podaril mož.
Pogovor s Pio Prezelj je dolg slabih 80 minut, posneli smo ga v petek zjutraj. V celoti si ga lahko ogledate ali poslušate zgoraj.
Kje se lahko naročite?
Na N1 podkast s Suzano Lovec se sicer lahko naročite na platformah APPLE PODCASTS, SPOTIFY, SOUNDCLOUD, CASTBOX in DEEZER in tudi na našem YouTubovem kanalu, najdete pa jih tudi na Metroplayu in Eonu. Vsi N1 podkasti s Suzano Lovec so zbrani tudi na naši podstrani Podkast. Nekatere od zadnjih vam ponujamo tudi tu spodaj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje